Omemba: Alojzij Cvikl

»Božič ni zgolj romantična pripoved ali čustveno ganljiv spomin, ampak gre za neposreden prihod Boga, tukaj in zdaj.«

»Božično oznanilo nas kliče, da zavrnemo vsako obliko nasilja, ne le fizičnega, temveč tudi besednega, kulturnega in simbolnega.«

»Od spočetja do naravne smrti ima vsak človek dostojanstvo, ki ga nihče nima pravice vzeti.«

»Spomnimo pa se tudi vseh, ki v teh dneh delajo, ko drugi praznujemo.«

»Zavedajmo se nevarnosti, da se v takšnih okoliščinah ljudje hitro lahko navdušimo nad idejami in izbiramo poti, ki so lahko pogubne.«

»Naj vsem tem božje dete, ki je knez miru, prinese čim prej mir in varnost.«

»Podajmo se v vse skrite kotičke, priznajmo vse sence in jih sprejmimo, da jih bo prava luč, ki prihaja na svet, s svojo svetlobo mogla odrešiti.«

»S svojim rojstvom je Jezus tako močno vstopil v svet, da ostaja navzoč v svetu do konca sveta.«

»Naj novorojeni odrešenik napolni naša srca s svojo močjo, tolažbo in mirom, z darovi, ki niso od tega sveta in nam jih zemeljski svet ne more dati.«

»Ko bomo ob božičnih praznikih okrasili naše domove in postavili jaslice, prižgali luči na božičnem drevesu, naj bodo naša srca odprta in pripravljena sprejeti Gospoda, ki prihaja.«

»Božič je najlepši takrat, ko doživimo, da se nas na dnu naših src dotakne novorojeni in prežene od nas vsako razočaranost, osamelost in naveličanost, ker nam prinaša luč.«

»Človeška toplina je tista nit, ki povezuje našo skupnost tudi, ko ni vse popolno.«

»To je čas, ko odložimo skrbi in se prepustimo sanjam.«

»Naj bodo to dnevi bližine, pogovorov, iskrenih misli in drobnih dejanj, pozornosti, ki bogatijo naše odnose in krepijo občutek skupnosti.«

»Spoštovane državljanke in državljani, želim vam božično praznovanje, polno topline, miru in bližine.«

»Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.«

»Na raznovrstnost opozarjajo že različna poimenovanja prazničnega dne: poleg vnebovzetja še veliki šmaren, šmarno, šmarna maša, velika maša ipd.«

»Pomembna tradicionalna sestavina praznika so šopki, rečejo jim snopiči, pušjaci ali maki, ki jih dekleta in ženske naredijo doma in na praznični dan prinesejo v cerkev k blagoslovu.«

»Občestveno praznujemo in smo hvaležni za dar življenja in ob vsem tudi realnih stvarnih problemih v katerih smo, vemo, da je še ena razsežnost, ki nam daje neskončno upanje.«

»Velika noč nam sporoča: ob vstajenju od mrtvih bomo dobili nova prenovljena telesa in bomo pridruženi troedinemu Bogu, kakor tudi vsem, ki so pred nami zaspali v Kristusu.«

»Kristus je vstal zares je vstal in to je izvir radosti, veselja. Zato je to pomembno poudariti, da živimo s to mislijo, da je Jezus zares vstal.«

»Ob 6.30 bom vodil velikonočno procesijo, nato pa v novomeški stolni cerkvi še velikonočno mašo.«

»V Mariboru se bo osrednja procesija z mašo začela ob 7. uri.«

»Ob 8.30 bom imel vstajenjsko mašo v ljubljanski stolnici.«

»Slovesnosti letos ne bo vodil papež Frančišek, ki še okreva po nedavnih zapletih z zdravjem.«

»Z današnjim dnem vstopamo v praznovanje velike noči, ta praznik ni zgolj velikonočna nedelja, ko praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, ampak praznovanje zaobjema celotno sveto tridnevje, ki se začne z velikim četrtkom, se nadaljuje v veliki petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, in se nato v noči velike sobote izteče v slavje luči med najslovesnejšim obhajanjem velikonočne vigilije.«

»To delajte v moj spomin.«

»Ko je Jezus izbiral najožji krog, ki mu bo zaupal oznanjevanje evangelija in ga poslal do zadnjih meja Zemlje, se ni obrnil na agencijo za izbiro kadrov, ni objavil razpisa s pogoji za sodelovanje, ni pripravil testov, s katerimi bi preizkusil psihofizične sposobnosti izbrancev. Ne, nič podobnega. Šel je na goro in vso noč molil. In po tem pogovoru z očetom jih je izbral. Na podoben način je poklical tudi nas, dragi bratje duhovniki.«

»Župnije, ki so v soupravi, bodo prve stopile na pot povezovanja župnij. To je smiseln korak, saj so te skupnosti že vajene določenega sodelovanja. To bo začetek daljšega procesa, ki bo v naslednjih letih postopoma oblikoval novo podobo župnij v naši nadškofiji.«

»Da bo treba stopiti iz cone udobja, da bo treba v nekaterih primerih morda celo spremeniti način delovanja, da bo treba stopiti v bolj tesen stik z ljudmi, z verniki in jim omogočiti, da bodo tudi sami prevzeli večjo odgovornost pri oblikovanju življenja župnije.«